Prišlo je moje zadnje leto dela in komaj sem čakala, da grem v penzijo. Moj mož je že bil v penziji in zelo rada sva vsako jutro spila Illy kavico skupaj, preden sem šla v službo. Vendar pa sem si želela preživeti več časa z njim in predvsem to, da me zjutraj ob Illy kavici ne bi priganjal čas. Ko je prišla penzija, sem bila najbolj srečen človek, ker sem vdela, da čas ne bo več moj gospodar. Ampak si bom lahko čas čez dan razporejala sama.
Prišel pa je tudi čas za najino jutranjo Illy kavico. Ker je v našem kraju ena dobra kavarna čisto blizu najinega doma in pripravljajo Illy kavico, ki je itak meni najboljša, sva se skupaj odločila, da bova vsako jutro šla na kavo v kavarno. Tako sva se zjutraj prebudila, pojedla zajtrk in vsaki dan šla na sprehod do kavarne na Illy kavico. Ne morem vam opisati občutka, kako srečna sem bila prvi teden, ko sem končno začutila to svobodo, da se mi nikamor ne mudi. Moj obraz je bil videti čisto nekaj drugega, kot pa prej, ko sem še hodila v službo.
Nekaterim penzija ne odgovarja, ker se bojijo, da se bodo zasedeli. Jaz pa pravim, da je to odvisno od vas samih. Midva z možem sva poskrbela za jutranji sprehod in tako je najino počutje čez celi dan veliko boljše, kot pa če tega jutranjega sprehoda ne bi bilo. Ker pa oba obožujeva Illy kavico je še toliko slajše, da je kavarna, ki pripravlja Illy kavico blizu najinega doma. Tako ohranjava kondicijo in poskrbiva za lep dan. Ne morem vam opisati, koliko mi pomeni jutranja Illy kavica z mojim možem. Tako se lahko v miru pogovarjava, včasih pa se nama tudi kdo pridruži in se skupaj ob Illy kavici nasmejimo in imamo lepo.