Pismo Božičku: ročna ura Seiko je moja želja
Mesec december je moj najljubši mesec. Ulice so okrašene s stotinami lučk, zrak je prepojen z vonjem po cimetu in slastni vroči čokoladi, dom pa napolni toplina družine. A poleg vsega tega je še nekaj, kar vsako leto naredim s prav posebnim veseljem in pričakovanjem.
Z svojim sinom sva napisala pismo Božičku, v njem pa vsak svojo željo za božično darilo. Letos sem sam imel posebno željo, zaželel sem si nekaj kar bi me spremljalo vsak dan in bi vedno znova pokazalo in opomnilo kako je danes čas dragocen. Moral sem lepo napisati, po dolgem premišljevanju sem vzel v roke svinčnik in začel. Dragi Božiček! Letos sem bil res priden in uspešen.
V šoli sem se zelo trudil in tudi doma sem zelo pomagal mami in očetu, še posebej pa babici pri vrtnarjenju. Zato imam letos res eno skromno željo. Želim si ročno uro Seiko. Ni mi pomembna kateri model, želim le, da ima lep izgled in kazalce. Vem, dragi Božiček, da imaš v tem času veliko dela in razumem, če moje želje ne boš mogel izpolniti. A če jo najdeš, ročno uro Seiko, v svoji čarobni delavnici, bi mi resnično polepšal moje pridno in uspešno leto. Hvala ti, da vsako leto poskrbiš za nas in srečno pot okrog sveta ti želim. Na koncu pisma pa še zapis, tvoj zvesti prijatelj. Pismo sem še enkrat prebral, da vidim, če sem kje naredil napako. In je bila. Še dobro, da sem preveril, Seiko sem napisal z malo začetnico namesto z veliko. Potem sem ga skrbno zložil in ga vložil v kuverto. Na prednjo stran sem z velikimi črkami napisal, za Božička, Severni pol. Isto je naredil sin, ki si je zaželel nov avtombilček na dalinca.
Nato sva pismi odnesla na pošto, kjer so ga sprejeli z nasmeškom na obrazu. Dnevi so minevali in končno je prišel božični večer. Pod jelko je bilo polno daril, ptav tako se je našel avtomobilček na daljinca kot tudi ročna ura Seiko.…